Čas praznikov naj bi bil čas veselega pričakovanja, vendar ne nujno za vse. Sploh za tiste z diagnozo depresije je to lahko čas, ki postavlja težke izzive. Kako ajurveda vidi depresijo in kaj svetuje?
Depresija skozi oči ajurvede
Čas praznikov naj bi bil čas veselega pričakovanja, vendar se je v današnjem času za mnoge sprevrgel v dneve stresa in brezglavega hitenja po nakupih. Če se znamo zaustaviti, pogledati navznoter, si s sproščanjem lahko povrnemo notranje ravnovesje. Kdor pa ima diagnozo depresije, je med prazniki lahko soočen še z večjim izzivom. Zima s svojimi vplivi našemu telesu že tako prinese povišano došo vato, ki povečuje anksioznost in nemir. Če temu dodamo še stres predprazničnega časa in pri nekaterih tudi poudarjen občutek osamljenosti, se nevarnost poslabšanja psihičnega stanja poveča.
Naj začnemo z Oshovimi modrimi besedami o depresiji, ki dajo misliti:
Če si depresiven, bodi depresiven; ne naredi ničesar. Kaj sploh lahko narediš? Karkoli boš naredil, boš naredil iz depresije, kar bo povzročilo še več zmede. Lahko moliš k Bogu, vendar boš molil tako depresivno, da boš s svojimi molitvami še Boga naredil depresivnega. Ne povzročaj takšnega nasilja. Tvoja molitev bi bila depresivna molitev./…/
Počakaj in glej. Ne boš depresiven dolgo, saj na tem svetu ni nič večnega./…/
Občuti depresijo, globoko jo okusi, živi jo. To je tvoja usoda. Nato boš nenadoma občutil, da je izginila, zato ker človek, ki lahko sprejme celo depresijo, ne more biti depresiven. Človek, um, ki lahko sprejme celo depresijo, ne more ostati depresiven! Depresija potrebuje nesprejemajoč um. “To je dobro, to ni dobro; to bi moralo biti, tega ne bi smelo biti; to ne bi smelo biti tako, kot je.” Vse je zanikanje in zavračanje – nesprejemanje. “Ne” v osnovi. Tak um bi zavračal celo srečo./…/
Samo glej, ostani z njo (depresijo) in ne naredi ničesar. Tako se zgodi sprememba skozi ne-delo. Temu se reče “trud brez truda”.
Po rojstvu nekaj let preko srca komuniciramo s starši in ljubljenimi. Nobenih besed ni izrečenih, vendar komunikacija je direktna. Živimo v svetu, kjer smo varni, celi in izpolnjeni. Kmalu skozi odraščanje spoznamo, da ta svet ni varen, da moramo zaščiti svoja čustva in srce pred ‘vsiljivci’, zato si postopoma ustvarimo navidezno pregrado. S pregrado zaščitimo vstop v naše srce ‘vsiljivcem’, kot tudi sebi. Iz nedolžne in naravne želje po zaščiti postanemo spremenjena oseba, saj izgubimo stik s srcem in dušo. Zaradi izgubljenega stika s seboj se pojavi depresija, utrujenost, izčrpanost in anksioznost, ki so rezultat te pregrade.
Ko je enkrat naš um prevladal, se ne zavedamo več, da smo izgubili stik s seboj. Močna čustva, kot je jeza, sram in ljubosumje preusmerijo našo pozornost in nas napeljejo k hrepenenju po slavi in denarju, pretiravanju pri hrani, dosežkih in spolnih odnosih. Um uporabi osebnost kot krinko, da zaščiti pregrado. Naša osebnost postane vidna ljudem kot iluzija, s katero zaščitimo svoja čustva. Ne odzivamo se na našo notranjo naravo, ki je skrbno skrita, temveč na potrebe in želje očeta in mame, sorodnikov, zaposlenih in prijateljev. Veliko pozornosti namenimo ljudem okoli nas, želimo jih osrečiti, jim ugajati, s tem pa se oddaljujemo od lastne sreče. Postanemo ujetniki, obsojeni na iluzijo in strah.
Kot odrasli si take vrste zaščite ne želimo, niti je ne potrebujemo. Zaslužimo si imeti dostop do svoje notranjosti, da odkrijemo našo strast in kdo v resnici smo. To je proces vračanja k lastnim čutom. Naši čuti lahko peljejo zavedanje iz uma v srce, odprejo vrata zaznave in nam omogočijo, da vidimo, kdo smo v resnici.
Ko poslušamo svoje srce, takrat izžarevamo moč, lepoto, resnico in svetu podajamo sporočila duše, naš namen.
Kako razpoloženje vpliva na naše telo?
S tem ko smo psihološko-čustveno prizadeti, to vpliva na nas tako duhovno, kot telesno. Prekinjen je pretok prane po telesu. To pomeni, da se je celotna energija subtilnega telesa ustavila. 72.000 subtilnih energijskih kanalov (nadis) se ne aktivira zaradi prekinjene prane. Brez energije, ki bi potekala skozi kanale, se energijski centri (čakre) ne vrtijo in duhovna rast se v trenutku ustavi. S stališča ajurvede mora prana nenehno krožiti, da ostanejo doše v ravnovesju, da se tkiva razvijajo ter snovi (kri, limfa) prosto krožijo po telesu. Začetno zatiranje uma nas privede do telesnih znakov, kot so anksioznost, depresija, visok krvni sladkor, debelost, hormonsko neravnovesje, utrujenost, prebavne težave in nespečnost, kar pomeni zaustavljanje vseh sistemov, ki podpirajo življenje.
Skozi oči ajurvede smo ljudje v notranjosti zdravi, celoviti in veseli po naravi. Pomembno je, da se vračamo k navadam, ki podpirajo našo pristno naravo in prinašajo ravnovesje uma, telesa in duha. Ajurveda svetuje izvajanje joge, izvajanje dihalnih vaj in uporabo zeliščnih pripravkov za reševanje neravnovesja. Naša notranjost mora biti v sožitju z naravo in naravnimi cikli življenja. Kot listje, ki v jeseni spremeni barvo, in ptice, ki pozimi odletijo na jug, tako je v naši notranjosti potrebno ustvarjati in vzdrževati ravnovesje. Sledenje in prilagajanje sezonskim spremembam igra ključno vlogo pri zdravljenju anksioznosti in depresije. Naše splošno zdravje je močno odvisno od prehranjevalnih navad, športnih aktivnosti in spanja. Življenje v sožitju z naravo izboljšuje ravnovesje in nas izpolnjuje.
Nasvet dneva
Življenjska energija v nas je osvobojena, če živimo v sožitju s samimi sabo in naravo. To naj bo vaše vodilo tudi med prihajajočimi Božičnimi in novoletnimi prazniki.
