Najbrž se vsi, ki smo na splošno vsaj malo odprti za alternativo, strinjamo, da bolezen ni nekaj, kar zadeva le fizično telo. Tudi po ajurvedi je bolezen nekaj, kar se ne pojavi kar tako, kot »strela z jasnega«, ampak se pokaže najprej kot neravnovesje na energetskem nivoju.
ZAKAJ ZBOLIMO? (1. del)
Že precej časa je to vprašanje nekakšna rdeča nit mojega življenja, saj se z boleznijo že dolgo srečujem doma, zadnje leto pa na svojem delovnem mestu, kamor ljudje pridejo z najrazličnejšimi težavami. Nikoli nisem mogla doumeti, zakaj nekdo zboli. Bolezen izgleda kot nekakšna kruta igra narave, po drugi strani pa kot nekaj zelo nenaravnega. Dolgo sem dobivala nezadovoljive odgovore na svoje vprašanje – razlagi bolezni kot nekakšni kazni za (fizično, moralno) grešno življenje enostavno ne morem verjeti. Odkar pa sem zavestno poslala to vprašanje v vesolje (pravijo, da vedno odgovori), sem dobila že mnogo zanimivih uvidov in odgovorov iz najrazličnejših virov.
»Zakaj V RESNICI zbolimo?«
AJURVEDA
Dobro leto odkar se bolj intenzivno srečujem s to čudovito znanostjo, vedo, se mi hkrati poglablja tudi spoznanje, za koliko starodavnega védenja smo prikrajšani mi, zahodnjaki. Pa ne zato, ker ga ne bi imeli, ampak ker smo si ga dovolili pozabiti. Ajurveda me je v dobrem letu o bolezni (in zdravju!) naučila veliko več, kot me je prej v vseh letih naučila šola, čeprav je znanje o vzdrževanju lastnega zdravja prav tako osnovno kot računanje, če ne bolj.
Najbrž se vsi, ki smo na splošno vsaj malo odprti za alternativo, strinjamo, da bolezen ni nekaj, kar zadeva le fizično telo. Že samo obstoj placebo in nocebo učinka je dokaz, kaj zmorejo naše misli, čustva, pričakovanja. Tudi po ajurvedi je bolezen nekaj, kar se ne pojavi kar tako, kot »strela z jasnega«, ampak se pokaže najprej kot neravnovesje na energetskem nivoju.
Ajurveda bolezen oz. njen potencial opazuje že veliko prej, preden se ta manifestira v obliki simptomov. Njeno razumevanje bolezni je sestavljeno iz šestih stopnic, faz, po katerih bolezen napreduje do svojega izraza. Pred fazo, ko uradna medicina bolezen ponavadi diagnosticira in zdravi, ajurveda prepozna kar štiri faze. V času, ko je potencialna bolezen na začetni stopnji (do četrte faze) jo je precej lažje zdraviti oz. preprečiti, kot pa kasneje, ko že doseže manifestacijo na peti in končno šesti stopnji.
Po ajurvedi ima vsak človek edinstveni psiho-fizični sestav, ki vsebuje kombinacijo različnih elementarnih energij, ki jih poimenuje »doše« (vata-zrak, pitta-ogenj, kapha-voda). Začasna neravnovesja v došah so nekaj povsem normalnega in jih z malo znanja o naši ajurvedski konstituciji brez težav uravnavamo sproti. Bolezen se začne razvijati šele takrat, ko neravnovesje postane nekaj stalnega. Ko se dolgo časa oklepamo škodljive navade, pa naj bo to na fizičnem ali psihološkem nivoju, rigidno vzdržujemo neravnovesje in preprečujemo prosti tok energij v nas.
Iz ravnovesja večinoma (vendar ne vedno) pade dominantna doša (1. faza bolezni), torej tista energija (ali ena tistih), ki je del našega edinstvenega sestava. Ko je naše telo v ravnovesju (s predpogojem ravnovesja v psihi), se doše nahajajo na svojem »sedežu«. Sedež pitte je v jetrih in tankem črevu, vatin sedež je v debelem črevu in ledvicah, kaphin pa sta želodec in pljuča. Po povečanju doše, ki je padla iz ravnovesja (2. faza) sledi pomikanje le-te globlje v telesna tkiva in stran od njenega sedeža, kamor ne spada (3. faza). Bolezen se lokalizira le v šibkejših tkivih, kjer je »ama« (strupi). Semena bolezni lahko kalijo le v že prizadetih tkivih (4. faza). Torej če naše telo sproti in uspešno odvaja strupe, ni možnosti, da zbolimo. V 5. fazi začno našo bolezen opazovati zdravniki zahodne medicine, saj je to faza zunanje manifestacije. V 6. fazi se bolezen izrazi v polnosti in se razraste, povzroči pa lahko še neravnovesja v preostalih energijah.
Najdragocenejše védenje oz. razumevanje, ki mi ga je dala ajurveda je, da bolezen ni ne kruta igra narave in tudi ne nekaj nenaravnega. Naučila me je, da je zdravje človekovo naravno stanje in prav zaradi tega dejstva tudi zbolimo. Najbrž zvenim zelo nasprotujoče, ampak naj razložim. Po ajurvedi energije v človeku ves čas delajo samo in le v naše dobro. Usmerjene so namreč k naravnemu stanju, v smeri preživetja. Bolezen potemtakem lahko razumemo le kot ovinek na poti k našemu naravnemu stanju, zdravju.
Sonca Menart
Nadaljevanje v 2. delu